[INTERVJU] Eleftherios Hatziioannou – Lefti: »Vsi smo postali mediji. Delimo, kar nam je pomembno, s tistimi, ki nam nekaj pomenijo.«


Vas je kdaj kakšna politična organizacija povabila k sodelovanju?
Res sem se na kakšnih konferencah pogovarjal s tem ali onim lokalnim politikom, in ja, kdaj pa kdaj sem na kakšni večerji dal komu tudi kakšen nasvet. A za nikogar nisem delal, noben politik ni bil nikoli moj naročnik.

Tehnologija vsekakor lahko pripomore k političnim spremembam. Le spomnite se zmage Baracka Obame ali pa recimo arabske pomladi. Tako podjetja in organizacije kot politiki bi morali nujno izkoristiti nova orodja in nove komunikacijske kanale, saj se bodo tako lažje povezali s svojo ciljno javnostjo in z njo vzpostavili dialog, kar pred razvojem družbenih medijev še nikoli ni bilo možno v takšnem obsegu.

Ob pojavu družbenih medijev smo iz klasičnega principa komunikacije –  »eden-mnogim« – prestopili v novo paradigmo: »mnogi-enemu«.

Kako lahko internet pomaga Grčiji?
Res verjamem, da internet lahko pomaga Grčiji. Samo pomislite na vse digitalno pismene Grke in njihovo vlogo pri gradnji prihodnosti države. Internet je resnično globalen. Grki lahko torej z njegovo pomočjo s svetom delijo pozitivne novice, ustvarjajo pristnejšo sliko Grčije, ki ni opredeljena le s slabimi novicami. Vem, ker moja družina še vedno živi v tam. Preko klasičnih medijev posredovana realnost je vedno obremenjena s temno platjo življenja v državi, a resnica ni tako enostranska …

Peter Economides, eden vodilnih strokovnjakov za znamčenje in moj dober prijatelj, je zasnoval projekt Time to imagine the future of Greece (Čas je, da si zamislimo prihodnost Grčije). Namesto pritoževanja nad sedanjostjo in preteklostjo, je spodbudil pozitivno naravnano debato o prihodnosti Grčije. Tako se dela! Da človek lahko dela dobre stvari, se mora najprej dobro počutiti.

Grčija mora uporabiti najnovejše tehnologije, da z njimi zopet poveže ljudi. Ni se pametno zanašati na posameznike. Za boljši jutri moramo odgovornost prevzeti vsi.

Je medij še sporočilo?
Vsebina je še vedno kraljica! Priporočam, da se namesto filozofiranja o mediju osredotočimo na ustvarjanje zanimivih, zabavnih in privlačnih vsebin, takšnih, ki imajo za porabnika dodano vrednost. Dobra vsebina se sama širi.

Če parafraziram Garya Vaynerchuka: v današnji medijski pokrajini je »word of mouth« na steroidih. Mimogrede, v branje vsem toplo priporočam njegovo knjigo »The Thank you Economy«.

Ko ustvarjamo vsebine, se moramo zavedati, da smo priča ogromni razdrobljenosti formatov, komunikacijskih kanalov oziroma medijev. Vsebine naj bodo zatorej kar se da prilagodljive, fleksibilne.

Kaj ste vedno želeli vedeti o Facebooku, pa si niste upali vprašati?
Facebook je vsakdan večji. Družbena platforma postaja pravi splet znotraj spleta, kar Facebooku daje ogromno moč. Res mi je všeč njihova zgodba o uspehu, že več let sem neke vrste njihov ambasador, a moram priznati, da sem tudi nekoliko zaskrbljen, predvsem od njihove najave IPO. Denar je sveta vladar in vsi vemo, kaj se lahko zgodi …

Upam, da bo Facebook sprejel prave odločitve in da bo dorasel svoji kolosalni odgovornosti. Spomnimo se Googlove mantre »don’t be evil«, katero so ustvarili zato, da bi uporabnike prepričali, da njihovih podatkov ne bodo uporabili v zle namene. Facebook ni še ničesar takšnega obljubil.

Moje vprašanje Facebooku bi se torej glasilo: »kaj boste storili z vsemi podatki, ki jih imate? Ali mate kakšne skrivne načrte npr. dogovor z FBI ali kakšno drugo represivno institucijo?«

Se strinjate, da je kuratorstvo nova oblika avtorstva (veliko retvitate!)?
Vsi smo postali mediji. Delimo, kar nam je pomembno, s tistimi, ki nam nekaj pomenijo. Poleg tega svoje vsebine istočasno objavljajo blagovne znamke, ki promovirajo svoje izdelke in storitve, in tako se vsi skupaj borimo za pozornost istih porabnikov. Zato bi se moral vsak čutiti odgovornega za širjenje dobrih vsebin, tudi tistih, ki so jih ustvarile blagovne znamke. Če tega ne storimo, je tako, kot bi stopili na stran »sovražnika«.

Opozarjati je treba na to, kar nam je blizu – bodisi z »retviti« bodisi z »lajkanjem«– sicer bo sčasoma izginilo …

Kakšna je razlika med odnosom, ki ga ima potrošnik do blagovne znamke, kakršna je Mercedes-Benz, v primerjavi z blagovno znamko, kakršna je Rio Mare? Nekaj kar kupiš enkrat ali dvakrat v življenju v primerjavi z nečim, kar kupiš vsak teden?
Za obe blagovne znamki veljajo ista osnovna načela: zaupanje, transparentnost, spoštovanje, pristnost … Ključna razlika pa je v pričakovanjih, ki jih imamo do teh dveh znamk in v percepciji dodane vrednosti. Pri prvovrstni znamki, karkšna je Mercedez Benz, ljudje vedno pričakujejo in zahtevajo najvišjo kakovost.

Zamislite si recimo promocijsko akcijo na način »kupi enega, dobiš dva.« Najbrž bi za Rio Mare čisto dobro delovala, za Mercedes Benz pa takšna akcija verjetno ne bi bila najbolj primerna, ne?! Čeprav sem prepričan, da bi bila takšna akcija na spletu precej odmevna ;)

Ne glede na to, ali prodajamo redno ali le enkrat, dvakrat v življenju, mora biti naša ponudba relevantna za potrošnika, moramo mu zlesti pod kožo. In to se vsekakor ne bo zgodilo, če bomo le lansirali televizijski oglas ali oglaševali v tisku. Blagovne znamke morajo postati naši prijatelji, ali pa morajo v nas vsaj spodbujati takšen občutek.

Družbeni mediji nikoli ne spijo. Je upravljavec spletnih skupnosti sploh kdaj prost?
Prav imate, »24/7« izziv resnično obstaja, saj digitalni svet nikoli ne spi, a vse je odvisno, kako si postavite pravila. Zavedati se moramo le, kaj zmoremo in česa ne. Če ne moremo biti ves čas na razpolago, moramo ljudem le povedati, kdaj in preko katerih komunikacijskih kanalov smo dosegljivi. V preteklosti smo na vrata obesili napis z delovnim časom, danes pa to pač komuniciramo nekoliko drugače.

Ljudje razumemo, da mora tudi upravljavec skupnosti jesti in spati – zato samo bodite iskreni. Razumevanje bo s časom naraščalo in, če vse opravimo tako, kot je treba, vam bodo ljudje tudi priskočili na pomoč in potrošniki si bodo pomagali kar sami med seboj.

Ali lahko vidimo »skrinšot« vašega namizja? ;)
Lahko, lahko. Kot vidite, se moram včasih prisiliti, da ostanem zbran :)

Kako bi obiskovalce našega bloga povabili na svoje predavanje na Diggitu v 140-ih znakih?
Prihodnost je digitalna – ste pripravljeni nanjo? Spoznajte, česa se je Lefti naučil kot pionir korporativne rabe družbenih medijev!

Ko smo že pri tem – ali verjamete v »elevator pitche«?
Všeč mi je koncept, ki stoji za tem izrazom, izvedba ni tako preprosta. Včasih to počnem z lastnimi idejami – tako vidim, ali so ljudem všeč ali ne. Če rešitve ne moreš razložiti na kratko, najbrž problema ne razumeš dovolj dobro.

Zadnjič sem prebral zanimiv citat Einsteina, ki bi ga rad delil z vami: »Everything should be made as simple as possible, but no simpler.« Obožujem ga!

One thought on “[INTERVJU] Eleftherios Hatziioannou – Lefti: »Vsi smo postali mediji. Delimo, kar nam je pomembno, s tistimi, ki nam nekaj pomenijo.«

  1. Pingback: We DIGGIT – an exclusive interview for the Marketing Magazine prior to the DIGGIT conference 2012

Dodaj odgovor

Tvoja e-pošta ne bo objavljena. Zahetvana polja so označena *

*

Lahko uporabite HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>