Digitalna agencijska pokrajina

Te dni sem si vzel nekaj časa in finančne rezultate slovenskih agencij sestavil v majhno simpatično bazo. Saj so tudi vam všeč številke, kajne? :) Še največ časa mi je vzelo prepisovane podatkov iz baze GVIN.com (totalen dooolgčas), ampak bilo je vredno.

 

Enkrat ko so podatki urejeni, je vse enostavno. Klik, klik, pivot tabela je narejena in začne se groba analiza in postavljanje hipotez. Zavedam se vseh omejitev tako “grobe” analize, kot sem jo opravil tokrat, ampak glede na to, da nisem iskal znanstvenih odkritij, je bil preprost razsevni diagram popolnoma dovolj za to, da sem opazil nekatere posebnosti. Svetujem vam torej, da od tu dalje uporabljate le zdravo kmečko pamet in vse napisano jemljete kot izhodišče za samostojen razmislek. V katero smer se torej razvija slovenska digitalna agencijska pokrajina?
Tukaj sta dva moja razmisleka o poslovanju in prihodnosti digitalnih agencij:

1. Skupini agencij, ki se osredotočajo na zakup internetnih medijev je skupni promet padel

  • 4 največje agencije, ki se ukvarjajo z »display« oglaševanjem so imele v letu 2011 7.275.000€ prihodkov, kar je približno 7% manj kot leto prej. (vir: gvin.com) Rast bruto vrednosti oglaševanja v kategoriji internet za isto obdobje je bila 31%. (vir: IBO podatki) Presenetljivo! Kam je torej šla razlika? So se agencije med seboj bojevale s popusti? So rast zajele manjše agencije? Mogoče? Ob pogledu na vložke v zakup »klasičnih« medijev (601.000.000€ je znašala bruto vrednost oglaševanja na ostalih medijih; vir: isti) lahko vidimo, da je prostora za optimizem in rast več kot dovolj. Za te agencije je vsekakor najboljša strategija tekmovati z inovativno ponudbo in sodelovati pri izobraževanju oglaševalcev, saj je največja priložnost rast trga spletnega (in mobilnega) oglaševanja.

2. Najhitreje rastoče so 3 manjše hibridne agencije

  • Izpostavil bi, da so to agencije, ki imajo netipičen nabor storitev in samosvoj poslovni model. To skupino sem po vzoru P. Roetzer, avtorja knjige »The marketng agency blueprint« poimenoval hibridne agencije. Ena izmed njih je na primer z odprtimi rokami sprejela “standardiacijo”, uvedla storitvene pakete, cene postavlja s takoimenovanim »value based pricing« in večinoma uporablja principe »inbound marketinga«. Zanje je značilna tudi malce drugačna izbira ciljnega segmenta naročnikov, saj so osredotočene na manjša ali srednje velika podjetja in ne na velike blagovne znamke. Pred njimi pa je naslednji izziv: kljub hitri rasti prihodkov (+101%, +88% oz. +46% vir: www.gvin.com ), bodo morale te agencije še dokazati, da je njihov poslovni model profitabilen. Hibridne agencije vseh vrst, ki niso obremenjene s preteklimi načini dela, bodo v prihodnjih letih katalizator sprememb v oglaševalski panogi.

Dodaj odgovor

Tvoja e-pošta ne bo objavljena. Zahetvana polja so označena *

*

Lahko uporabite HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>