Digitalna revolucija – dobesedno

Izraz digitalna revolucija je star vsaj 20 let in v osnovi bolj povezan z razvojem računalniške opreme in digitalizacije. Danes o digitalni revoluciji govorimo, kadar govorimo o družbenih omrežjih in dogajanjih v Egiptu ali v Sloveniji. Upori, izrazi nezadovoljstva, obveščanje o dogajanjih na ulici in različni termini »vstaj« potekajo preko Facebooka, Twitterja ter iPhonov, iPadov in ostalih Applovih naprav. Povprečnemu profilu vstajnika po Evropi poleg naprav dodamo še družboslovno izobrazbo, problem s službo in velik problem zaposljivosti. The Economist je pred nekaj tedni opozoril, da je posebnost vstaj, ki se odvijajo zadnja leta (tako v Egiptu kot v Evropi), da jih vodijo in se jih udeležujejo izobraženi mladi ljudje, ki za razliko od na primer tipičnih delavskih protestov pred desetletji, dobro poznajo svoje pravice, so vešči različnih oblik komuniciranja pa tudi pravniško razgledani.

Zahteve vstajnikov še niso izoblikovane. Predvsem so proti. Malce se identificirajo s proti-kapitalističnimi pozivi, delavskimi vstajami, latinsko ameriškimi junaki (na moje začudenje je med njimi tudi tipični populist – avtokrat Hugo Chavez) in so proti Ameriki!

Continue reading

[INTERVJU] Maja Bogataj Jančič: »V avtorskem pravu je danes veliko preveč stvari prepovedanih.«


Ali obstaja še kak zakon v državi, ki se ga bolj množično krši kot Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah?
Težko, oziroma upam, da ne. Razkorak med normo (kaj mislimo, da je prav) in pravom (kar je zapisano v ustavi in zakonu) nikoli ne sme biti prevelik. Zato res upam, da je samo na področju avtorskih pravic razkorak med tem, kar je dovoljeno, in tem, kar počnemo, tako velik. Continue reading

[INTERVJU] Jeffrey Treichel: »Hrvatov ponudbe restavracij ne zanimajo preveč!«

Kaj vas je prineslo na ta del sveta?
Priložnost. Na Hrvaškem in v Srbiji sem preživel večino minulega desetletja, a ko sem se prvič srečal z dnevno ponudbo v lokalni restavraciji, sem živel v Chicagu. Takoj mi je bilo jasno (to je bilo leta 2009), da bodo dnevne ponudbe postale naslednja vroča stvar v e-trgovini in da je ta poslovni model nadvse primeren za Srednjo in Vzhodno Evropo. V svoji izvirni obliki industrija dnevnih ponudb podjetjem omogoča, da v zameno za svoje produkte in storitve dobijo sodoben spletni marketing, ki temelji na performansu. Trgovci tukaj globoko razumejo menjalno ekonomijo in jim je pogosto tako ljubše plačati za marketinške storitve kot pa iz žepa. Na strani kupca pa ne vem za nobeno državo na svetu, kjer potrošnik ne bi želel odlične ponudbe, zato je bil ta del enačbe “no brainer”.

Continue reading

Je to prava in najboljša izbira zame?

Pogosta težava, na katero naletimo ob brskanju po različnih spletnih mestih je, da porabimo veliko časa, da najdemo tisti pravi izdelek, ki ga pravzaprav iščemo.
Ponavadi moramo podrobno preučiti širši nabor izdelkov, da ugotovimo, kateri je tisti pravi. Podrobno preverjamo specifike različnih izdelkov in iščemo značilnosti, ki jih iščemo na željenem izdelku.

Continue reading

Kam pa ti gledaš?

Da se nas ne boste prehitro naveličali, vas moramo malce razvajati, kajne? Pa kdaj pa kdaj presenetiti … Zato bodo na blogu DIGGIT  svoja besedila pisali (kakšen mesec ali dva bo pisal določen posameznik, nato pa bo svoje mesto ponudil drugemu) tudi avtorji, ki sicer ne sodelujejo pri konferenci DIGGIT (a saj nikoli ne vemo, kdaj se vsi srečamo tam, kajne?). Tokrat vas bo s svojim znanjem razvajala Urša Podobnik, vodja spletne optimizacije pri iPROMu.

Continue reading

[INTERVJU] Miha Mazzini: »Če nekdo zavpije ‘Heureka!’, ga ne bodo vprašali, kaj je izumil, marveč ga takoj obtožili, da se hoče samopromovirati ali kaj podobnega.«


V TedXYpsilon nastopu ste rekli, da intelektualcev družba ne zatre le, če so klovni – in kot primer omenili Arturja Šterna. Verjamete, da lahko družbeni mediji to spremenijo? Jaz sem vas npr. spoznal ravno prek njih – in ne, nikakor ne mislim, da ste klovn :)
Govoril sem za slovenstvo, torej egalitarno družbo negativne selekcije (reverse dominance, pravijo temu antropologi) – to je družba, ki vsakogar poskuša izenačiti z drugim, za kar uporablja različna orodja. Če nekdo zavpije »Heureka!«, ga ne bodo vprašali, kaj je izumil, marveč ga takoj obtožili, da se hoče samopromovirati ali kaj podobnega.

Continue reading