Od neandertalca do digitalca

Treba je priznati – blagovne znamke so prehodile dolgo pot. Nekoč je Fred Flintstone prodajal Winston cigarete, danes je Coca-Cola mirovni posrednik. Kako iskren je slednji podvig je stvar zornega kota in verjetno osebne (ne)naklonjenosti blagovni znamki: nekateri bodo v tem videli zlobni zahodni imperializem, drugi luč na koncu dolgega tunela oznamčenega egocentrizma, tretjim bo popolnoma vseeno in bodo šli na (60 let staro) Cockto. Zgornja dva primera dobro ilustrirata premik blagovnih znamk od popolne osredotočenosti na lastne koristi in že groteskne zlorabe sveta okoli sebe za doseganje lastnih ciljev (čeprav bi to lahko očitali tudi Coca-Coli akciji), do poskusov ustvarjanja višje vrednosti za potrošnike – v tem primeru čustvene (no ja, svetovni mir bi marsikomu prinesel tudi povsem fizične koristi v obliki, recimo, nepreluknjanega čela). Continue reading

Digitalna revolucija – dobesedno

Izraz digitalna revolucija je star vsaj 20 let in v osnovi bolj povezan z razvojem računalniške opreme in digitalizacije. Danes o digitalni revoluciji govorimo, kadar govorimo o družbenih omrežjih in dogajanjih v Egiptu ali v Sloveniji. Upori, izrazi nezadovoljstva, obveščanje o dogajanjih na ulici in različni termini »vstaj« potekajo preko Facebooka, Twitterja ter iPhonov, iPadov in ostalih Applovih naprav. Povprečnemu profilu vstajnika po Evropi poleg naprav dodamo še družboslovno izobrazbo, problem s službo in velik problem zaposljivosti. The Economist je pred nekaj tedni opozoril, da je posebnost vstaj, ki se odvijajo zadnja leta (tako v Egiptu kot v Evropi), da jih vodijo in se jih udeležujejo izobraženi mladi ljudje, ki za razliko od na primer tipičnih delavskih protestov pred desetletji, dobro poznajo svoje pravice, so vešči različnih oblik komuniciranja pa tudi pravniško razgledani.

Zahteve vstajnikov še niso izoblikovane. Predvsem so proti. Malce se identificirajo s proti-kapitalističnimi pozivi, delavskimi vstajami, latinsko ameriškimi junaki (na moje začudenje je med njimi tudi tipični populist – avtokrat Hugo Chavez) in so proti Ameriki!

Continue reading

Offline je gotof!

Foto: Dreamstime

Dobro se še spomnim, ko mi je pred štirimi leti nemški znanec po hitrem pregledu množice udeležencev neke digitalne konference v Berlinu rekel, da očitno končno tudi digitalna industrija v Nemčiji dobiva mesto, ki si ga zasluži. Vprašal sem ga, kako to misli in kako je to sploh lahko ugotovil s hitrim pregledom množice. Rekel je, da preprosto zato, ker se je prvič zgodilo, da so na digitalno konferenco množično prišli tudi starejši nemški poslovneži iz tradicionalno nedigitalnih dejavnosti. Starostna struktura udeležencev se je namreč vidno spremenila glede na prejšnja leta. To je bil zanj znak, da so končno tudi »taveliki« ugotovili, da ne smejo več zanemarjati področja, ki je do tedaj veljalo za igrišče mladih digitalnih zanesenjakov in podjetnikov, začetnikov.

Continue reading

Vodič po digitalni džungli – 02. DIGGIT

Verjetno nas večina vsaj enkrat dnevno pregleda različne spletne medije, ki se posvečajo tehnološkim novostim, digitalnemu marketingu in naprednim oblikam komunikacije. Četudi bi te medije pregledovali strateško in v večji meri, ne bi mogli slediti vsem novostim, trendom, memom, napovedim, veleumnim statističnim podatkom, analizam in informacijam. Brez občutka krivde si lahko priznamo, da je digitalni svet ponorel in človeku ušel iz rok. Postal je digitalna džungla.

02. DIGGIT bo 5. on 6. junija 2013 v Ljubljani

Continue reading

We can DIGGIT! ;)

Točno teden dni nazaj je ekipa DIGGIT globoko vdihnila, izdihnila in se pripravila na sodni dan. Dan, ko bo DIGGIT iztopil iz sveta strateškega načrtovanja, priprav in pričakovanj.
6. in 7. junij so se naše želje in prizadevanja realizirala in DIGGIT je postal znamka, komunikacijski dogodek, ki je (ali ni) zadovoljil vaša pričakovanja. Na tem mestu ne želimo naštevati piarovskih dejstev, se trepljati po rami, vam soliti pameti, kaj je DIGGIT in kaj vam obljubljamo za prihodnje leto. Na tem mestu, bi vam le želeli izreči: »hvala«.

Continue reading

[INTERVJU] Maja Bogataj Jančič: »V avtorskem pravu je danes veliko preveč stvari prepovedanih.«


Ali obstaja še kak zakon v državi, ki se ga bolj množično krši kot Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah?
Težko, oziroma upam, da ne. Razkorak med normo (kaj mislimo, da je prav) in pravom (kar je zapisano v ustavi in zakonu) nikoli ne sme biti prevelik. Zato res upam, da je samo na področju avtorskih pravic razkorak med tem, kar je dovoljeno, in tem, kar počnemo, tako velik. Continue reading

[INTERVJU] Jeffrey Treichel: »Hrvatov ponudbe restavracij ne zanimajo preveč!«

Kaj vas je prineslo na ta del sveta?
Priložnost. Na Hrvaškem in v Srbiji sem preživel večino minulega desetletja, a ko sem se prvič srečal z dnevno ponudbo v lokalni restavraciji, sem živel v Chicagu. Takoj mi je bilo jasno (to je bilo leta 2009), da bodo dnevne ponudbe postale naslednja vroča stvar v e-trgovini in da je ta poslovni model nadvse primeren za Srednjo in Vzhodno Evropo. V svoji izvirni obliki industrija dnevnih ponudb podjetjem omogoča, da v zameno za svoje produkte in storitve dobijo sodoben spletni marketing, ki temelji na performansu. Trgovci tukaj globoko razumejo menjalno ekonomijo in jim je pogosto tako ljubše plačati za marketinške storitve kot pa iz žepa. Na strani kupca pa ne vem za nobeno državo na svetu, kjer potrošnik ne bi želel odlične ponudbe, zato je bil ta del enačbe “no brainer”.

Continue reading

Je to prava in najboljša izbira zame?

Pogosta težava, na katero naletimo ob brskanju po različnih spletnih mestih je, da porabimo veliko časa, da najdemo tisti pravi izdelek, ki ga pravzaprav iščemo.
Ponavadi moramo podrobno preučiti širši nabor izdelkov, da ugotovimo, kateri je tisti pravi. Podrobno preverjamo specifike različnih izdelkov in iščemo značilnosti, ki jih iščemo na željenem izdelku.

Continue reading